Postavitev kmerskih soglasnikov in samoglasnikov

Ohranite soglasne serije vidne v zapiskih

Kmerski soglasniki so tradicionalno organizirani v serije, ki vplivajo na izgovarjavo samoglasnikov. Posnemite serijo z obliko, namesto da bi se naučili oblike kot brezzvočne slike.

Manjša označena karta bo bolj uporabna kot celoten inventar, ki ga še ne morete dobiti.

Vadi isti samoglasnik na različnih mestih

Izberite samoglasnik, ki se pojavi v različnih vizualnih položajih in ga pritrdite na dva soglasnika. Primerjajte stabilne dele enote in dodane oznake.

Povej celoten zlog, medtem ko pišejo tako položaj, zvok in gibanje krepijo drug drugega.

Ohranite oznake pred združitvijo

Kmerske enote lahko nosijo več oznak nad in pod glavnim telesom. Delajte v dovolj velikem obsegu, da bodo ločeni, nato pa postopoma zmanjšajte velikost in hkrati ohranite enake odnose.

Če se dve oznaki združita, povečajte enoto in obnovite razmik, namesto da bi dodali več hitrosti.

Ime funkcije, ki spremeni obrazec

Temelji postanejo jasnejši, ko ima vsaka primerjava imenovano razliko. Za Kmere primerjajte Najprej napiši stabilen del, nato pa še značilnost, ki se spremeni. To daje roki zaporedje in daje očesu razlog za primerjavo.

Ne dovolite, da bi soroden skript priskrbel neizkušeno bližnjico. Kmer ima različne poševne in okrogle sloge, in lekcija pisave bi morala imenovati, kateri vizualni model uporablja. Če je oblika podobna nečemu, kar že poznate, uporabite podobnost kot spomin in nato preverite zvok, smer in pisno enoto tarče. Izhodiščna sled mora ostati vidna poleg primera, tako da primerjava ne postane trditev, da so sistemi medsebojno zamenljivi.

Sources: [1], [2]

Preskusi pravilo običajne velikosti

Pišite Pri vsaki velikosti preverite, kako soglasnik nosi prirojen samoglasnik, medtem ko znaki in podpisi gradijo popoln ortografski zlog. Znak ali krivulja, ki je v veliki karti jasna, se lahko združi v svojo sosedo, ko postane črta praktična. Nasprotno pa lahko majhna oblika izgleda nepoznano od blizu, medtem ko pravilno bere od daleč.

Naredite en popravek in ponovite celotno pisno enoto. Če se isti problem vrne, zabeležite, ali se nanaša na osnovno obliko, dodano oznako, zvočni znak ali razmik. Ta diagnoza je bolj uporabna kot dodajanje nove vrstice na grafikonu, in ustvarja jasen naslednji korak prakse za aplikacijo ali notebook rutino.

Sources: [1], [2]

Uporabi eno korekcijsko zanko, preden dodaš več obrazcev

Izberite prvo funkcijo, ki ni uspela v Napiši osnovo ali stabilno obliko, dodaj spremenljivo funkcijo in primerjaj rezultat v enaki velikosti. Nato jo napišite v kratko kmersko besedo z zloženimi obrazci, ki so ostali čitljivi. To vam daje eno popolno korektivno zanko: izolacijo, obnovo, kontekstualizacijo in pregled.

Če se ista napaka pojavi dvakrat, raje spremenite razlago kot pa preprosto povečate ponavljanja. Morda je bila oznaka postavljena v napačen vizualni red, par primerov ni bil povezan z njegovim zvokom, zanka je bila preveč zaprta ali pa je bila pisana enota izposojena iz sorodnega scenarija. Kmer ima različne poševne in okrogle sloge, in lekcija pisave bi morala imenovati, kateri vizualni model uporablja. Razlika, povezana z viri, je del mehanike, ne pa neobvezna opomba.

Šele ko zanka deluje, dodate še en obrazec. Ohranite zgodnejši kontrast pri vrtenju, da novi predmet ne izbriše razmerja, ki ste se ga pravkar naučili. Tako kratek priročnik o temeljih postane praktičen zemljevid za naslednjih nekaj sej.

Sources: [1], [2]

Ime uspešne funkcije

Po končnem poskusu zapišite, kaj je postalo jasnejše: način, kako soglasnik nosi prirojen samoglasnik, medtem ko znaki in podpisi gradijo popoln ortografski zlog. Opominjanje uspešne funkcije je tako pomembno kot poimenovanje napake, ker daje roki stabilno znamenitost, ki jo je treba ohraniti, ko se v praksi veča.

Sources: [1], [2]